Naša domačija je na Ceglem, ob slovensko-italijanski meji, naši vinogradi so delno v eni, delno v drugi državi. Skupno negujemo 14ha vinogradov, 4 v Italiji in 10 v Sloveniji. Naravne danosti so zemlja, zemljepisna lega in vreme: njihova kombinacija daje edinstvene pogoje za rast trte in zorenje številnih vinskih sort. Te naj bi prepoznali že Rimljani, saj zgodovina vinarstva v naših krajih sega že v antiko, ko je bil bližnji Oglej pomembno trgovsko središče.

Naši zemlji pravimo po domače opoka in je sestavljena iz tankih sedimentnih plasti, v katerih se ciklično ponavljajo gline, laporovci in peščenjak. Za geologe je to eocenski fliš: nastal je v času, ko so bili naši kraji pod vodo, torej pred kakimi 50 do 30 milijoni let. Deluje kompaktno, vendar se zaradi erozije razkroji in ustvari idealne pogoje za rast vinske trte. Opoka nima mnogo organskih snovi, zato pa toliko več mineralov. Trte ne usmerja k bujni in obilni rasti, ampak jo spodbuja, da si hrano išče toliko globoko, kot lahko sežejo njene korenine. Mineralnost tal se prenese na grozdje in postana ena od odlik naših vin.

Naša klet, ki je srce celotnega posestva, se nahaja na zemljepisni širini 45º58'35'', torej v pasu, kjer so v svetovnem merilu najboljši pogoji za rast vinske trte: malo bolj severno od Bordeauxa in nekoliko bolj južno kot Burgundija. Umeščeni smo med Zahodne Julijske Alpe in najbolj severne zalive Jadranskega morja: dvatisočaki na severu in peščene plaže na jugu so le nekaj deset kilometrov stran. Sredozemlje daje vinom telo, gorski zrak ohranja njihovo svežino, kar pride še zlasti do izraza pri vinih z nežno cvetico. Tla so gričevnata, nadmorska višina naših vinogradov je med 80 in 200 metri.

Vremena si ne moremo izmišljati; če bi si ga vinogradnik lahko, bi bilo po vsej verjetnosti ravno takšno, kot prevladuje v Brdih. Mile zime le redkokdaj pobelijo vinograde: snega so tudi najstarejši veseli kot otroci, saj da našim gričem poseben čar. Pomladni dež prebudi naravo: vse brsti in cvete, še najlepše češnje. Poletja so sončna, a ne prevroča, s posameznimi nalivi, da se izognemo suši. Jesen je običajno lepa in omogoča mirno spravilo pridelkov, potem pa odene naravo s pisano odejo živopisnih barv in jo pripravi na mirovanje, na novo rojstvo...

Naša naloga je, da se naučimo uporabiti te naravne prednosti za doseganje nadpovprečne kvalitete. Izbrati moramo prave lege za posamezne sorte in primerno vzgojo trsov. Naši vinogradi so na nadmorski višini 80 do 200 metrov s terasami obrnjenimi proti jugu. Kar omogoča trtam, da se od ranega jutra do poznega večera kopajo v soncu. Trsi so 0,8m narazen, medvrstna razdalja je 2,30m: povprečna gostota se giblje med 4.500 in 6.000 trsi na hektar. Trte obrezujemo in vežemo po sistemu enojnega guyota, uporabljamo le naravna organska gnojila, vrste so zatravljene, trgatev je ročna, v zabojčke. Povprečni hektarski donos je manjši od 70 stotov grozdja, torej približno 50 hektolitrov. Povedano drugače: posamezna trta rodi za manj kot liter vina. Najstarejši vinogradi so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in prizadevamo si, da bi ostali še dolgo v dobri rodni kondiciji.